Nekaj uvodnih dni po prihodu Jaka je za nami. Bilo je fajn a precej naporno in šele včeraj in danes sem spet pomislil na fotoaparat in fotografiranje. Če pomislim nazaj, res ne vem, kdaj v življenju sem spal manj kot sedaj. Fotografiral sem najinega razgrajača, obljubim pa, da se tale blog ne bo preveč raznežil in da bodo kmalu gor tudi kakšne druge fotke.
No, pa smo dobili novega družinskega člana. Res, da je od rojstva preteklo že nekaj dni, predvsem pa neprespanih noči, a šele včeraj sem spet prijel fotoaparat v roke in naredil nekaj posnetkov – samo za začetek. Kakšen bolj ornk session pa pride upam kmalu na spored.
V soboto sem imel prav posebno nalogo – narediti nekaj dobrih fotk z nečakom, ki je pred dnevi praznoval okrogle 4 mesece. Ja, in tole fotografiranje otrok ni mačji kašelj. Enkrat ni bil za sodelovanje, drugič ga je motil fleš … Vseeno je bilo zabavno in tudi smeha je bilo polno. Mislim, da je bilo fotografiranje uspešno, a končno oceno bo dala seveda mamica.
Zadnje tedne si delam spisek, kaj si je treba pogledati v Sloveniji in bližnji okolici, trenutno zase, kasneje pa za razširjeno ekipo. In ker moram za zdaj izbirati mesta, ki od doma niso preveč oddaljeni, sem si za včeraj izbral Ratitovec. Bil sem prvič na tem hribu nad Železniki in moram reči, da je bilo super. Lepo vreme, no ja, mogoče že malo prevroče, ne preveč ljudi, ni kaj, priporočam. Sploh pa mora biti fantastično pozimi in takrat bo treba iti zagotovo še enkrat v ta klanc.
>
Nekaj fotk moje nosečnice. Nisem pa vedel ali naj jih uvrstim pod športne dogodke ali pod potepanja. 
